Sestavine zobnih past in njihovo delovanje

Najosnovnejši namen zobne paste je pomagati zobni ščetki opraviti svoje delo. Za optimalno ustno zdravje je pomembno ohranjati nevtralen pH, odstranjevati biofilm in zobne obloge ter remineralizirati sklenino po potrebi. To dosežemo s hidracijo ustne votline, ščetkanjem zob, čiščenjem jezika, nitkanjem in z uporabo dobre zobne paste.

Slina igra glavno vlogo pri ohranjanju pH ustne votline in remineralizaciji zob. Dobra zobna pasta naredi zobno ščetko še učinkovitejšo, saj deluje proti zobnim oblogam in dodaja ustrezne sestavine slini, da ta še bolje opravlja svoje delo.  Katere so te sestavine in zakaj ravno te? Katero zobno pasto naj zobozdravnik priporoča in za kakšen namen pri tako široki ponudbi zobnih past na trgu?
 
Inovativne sestavine in nove tehnologije izdelave zobnih past so v zadnjih letih naredile velik napredek. Da bi lahko pacientu priporočili najboljši izdelek za njegove potrebe, se moramo seznaniti s ključnimi sestavinami zobnih past in zakaj so te dodane. V zobni pasti želimo le tiste sestavine, ki prispevajo k njeni boljši uporabnosti in ničesar več. Običajne zobne paste vsebujejo več osnovnih sestavin in vrsto posebnih dodatkov (Tabela 1).

Osnovne sestavine zobnih past

Voda je topilo, raztaplja in vlaži ostale sestavine. Vlažilec (glicerin ali PEG) je dodan zobni pasti za zmanjšanje izhlapevanja vode, ko je tuba zobne paste odprta in izpostavljena zraku. Vezivo zgoščuje zobno pasto in preprečuje disociacijo ostalih sestavin (karboksimetil celuloza, gumi arabik, karagenin in ksantinski gumi). Aroma prikrije neprijeten okus sestavin zobne paste, intenzivnejši okus pa tudi bolje prikrije ​​slab zadah (mentol, poprova meta, zelenka, janež). Sladilo je dodano za boljši okus. Sladilo sorbitol se hkrati uporablja tudi kot  vlažilec in zgoščevalec, sladilo ksilitol deluje tudi antibakterijsko. Med sladila spadajo še saharin, aspartam in stevija. Barvilo je namenjeno izključno izgledu zobne paste (modra 1, rdeča 40, rumena 5, FD in C modra in titanov dioksid).

Remineralizacija

Zobna pasta lahko tudi pomaga slini pri procesu remineralizacije ali zaviranju demineralizacije. Najpogostejši in najcenejši način remineralizacije je sestavina v obliki fluorida. Fluorid je naravno prisoten v naši slini. Veliko držav ga dodaja v pitno vodo, prisoten pa je tudi v številnih živilih, kot so sol, čaj, zelenjava, vino, sadni sokovi in ​​ribe. Fluorid sam po sebi ne remineralizira sklenine, temveč se vključi v remineralizacijo zob  preko združevanja s kalcijevimi in fosfatnimi ioni iz sline ali zobne paste. Nanofluorohidroksiapatit (nFHAp), manj topna in odpornejša oblika hidroksiapatita (HAp), se raztaplja šele pri nižjem pH. Tako nanohidroksiapatit (nFHAp) krepi sklenino in upočasnjuje demineralizacijo. Zvišanje pH sline nad 5,5 remineralizira sklenino z naravno prisotnim nHAp ali nFHAp iz sline.

Nanohidroksiapatit

Nanohidroksiapatit (nHAp) je nova sestavina, ki se dodaja zobnim pastam za remineralizacijo. HAp je sicer tudi prehransko dopolnilo. Proizvodnja nHAp velikosti 100-400nm je nedavna inovacija. Še manjši, ultra majhni delci nHAp velikosti 20-60nm pa so inovacija, ki se uporablja v zobni pasti Megasonex®. Za razliko od večjih HAp so ti ultra majhni delci sposobni prodreti v sklenino in se vgraditi v poškodovano sklenino, kar jo remineralizira. Vendar pa velja, da ne bo remineralzacije, če so delci HAp preveliki, četudi je zobna pasta v celoti sestavljena iz njih. Dodatna prednost sintetiziranega nHAp je povsem bela barva, medtem ko se naravni nHAp v slini lahko zabarva zaradi hrane in njenih presnovnih produktov. Na svetu je le malo proizvajalcev, ki so uspeli izdelati nHAp v ustrezno majhni velikosti, da ta lahko prodre globoko v zobno sklenino in jo remineralizira. nHAp naredi zobe gladke, sijoče in zaradi svoje barve tudi bele, ne da bi bila potrebna uporaba abrazivnih ali belilnih sredstev (1).

Preprečevanje zobih oblog

Bolj gladka je površina zob, manj verjetna sta nastanek zobnih oblog in pritrjevanje bakterij na sklenino. Tetranatrijev pirofosfat preprečuje nastanek zobnih oblog. Nekatere zobne paste vsebujejo sladilo ksilitol, ki deluje protibakterijsko in zmanjšuje kopičenje zobnih oblog; pogosto je prisoten v žvečilnih gumijih, ustnih vodah in pastilah.

Zmanjševanje občutljivosti zob

Najpogostejša sestavina zobnih past za zmanjšanje občutljivosti je kalijev nitrat, ki  depolarizira živčne končiče v koreninskih kanalih in s tem onemogoči prenos bolečinskega dražljaja do možganov. Preobčutljivost je možno lajšati tudi z zaporo dentinskih kanalčkov in remineralizacijo. Nanohidroksiapatit v zobni pasti dokazano zmanjšuje občutljivost z okluzijo dentinskih kanalčkov (2), tako da se tekočina v  njih ne more niti skrčiti niti raztezati.

Beljenje

Mnoge paste so namenjene beljenju zob. Najpogosteje so prisotni grobi delci, ki abradirajo površino zob in odstranijo pigmente. Npr. veliki delci silicijevega dioksida, kalcijevega karbonata, aluminijevega hidroksida in magnezijevega trisilikata zbrusijo zobne obloge. Omenjenih grobih delcev ne smemo enačiti z majhnimi, zaobljeninimi ali fino drobljenimi delci silicijevega dioksida, ki delujejo kot zgoščevalec in ne kot abrazivno sredstvo. Nekatere belilne zobne paste vsebujejo vodikov peroksid, ki pobeli temne lise na zobeh. Nanohidroksiapatit v zobnih pastah klinično dokazano remineralizira sklenino in s svojo  naravno belo barvo pobeli zobe (2,3). Gladka površina zoba po remineralizaciji reflektira svetlobo bolje kot poškodovana ali groba sklenina, kar opazno posvetli zobe in jih naredi bolj bele.

Drugi dodatki

Detergenti in sredstva za penjenje so natrijev lavril sulfat (SLS), natrijev lavril sarkozanat in natrijev sulfat. SLS lahko upočasnjuje celjenje aft, ni pa vzrok za nastanek aft (4). Prisotnost penilcev realno ni potrebna, zlasti ne pri uporabi električnih in ultrazvočnih zobnih ščetk, ki same ustvarjajo dovolj penjenja brez prisotnosti penilcev.

Parabeni (metilparaben, propilparaben in butilparaben) se v kozmetiki in farmaciji množično uporabljajo kot konzervansi. V višjih odmerkih imajo lahko šibko estrogensko aktivnost, kar bi hipotetično lahko vplivalo na moško neplodnost in rak dojke (5).

Močno abrazivne sestavine so aluminijev hidroksid, kalcijev karbonat in večji silicijevi delci. Osebe s stanjšano sklenino, recesijo dlesni ali povečano občutljivostjo naj uporabljajo izključno neabrazivne zobne paste oziroma zobne paste z vrednostjo RDA do 100. (6)

Umetna barvila in močne arome, kot so poprova meta, zelenka in zelena meta, prikrijejo grenak okus ostalih sestavin zobne paste, vendar lahko spremenijo okus hrane in pijače po uporabi.

Nove formulacije zobnih past na trgu omogočajo, da se izognemo določenim sestavinam in izberemo zobno pasto z želenimi sestavinami. Strokovnjaki za ustno nego priporočajo izogibanje sredstvom za penjenje in detergentom, konzervansom, protimikrobnim sredstvom, umetnim barvilom, močno abrazivnim delcem in ojačevalcem okusov.  

Najsodobnejše tehnološke sestavine, kot je nanohidroksiapatit (nHAp), veliko obetajo, saj imajo številne koristi, med drugim tudi remineralizacijo sklenine (2,3) Vsaka sestavina zobne paste mora imeti svoj jasen namen. Nič več in nič manj.

Literatura 

(1)  Niwa M, Sato T, Li W, Aoki H, Aoki H, Daisaku T. Polishing and whitening properties of toothpaste containing hydroxyapatite. J Mater Sci Mater Med. 2001 Mar;12(3):277-81. PubMed PMID: 15348313.

(2)  Samuel BL, Edward PA, Kontogiorgos. Reduction in Dental Hypersensitivity with Nano-Hydroxyapatite, Potassium Nitrate, Sodium Monoflurophosphate and Antioxidants. Open Dent J. 2015;

(3)  Melo M, Guedes S, Hockin H,  Xu and Rodrigues A. Nanotechnology-based restorative materials for dental caries management. Trends Biotechnol. 2013 Aug; 31(8): 10.1016/j.tibtech.2013.05.010.

(4)    Edgar NR, Saleh D, Miller RA. Recurrent Aphthous Stomatitis: A Review. The Journal of Clinical and Aesthetic Dermatology. 2017;10(3):26-36.

(5)    Golden R, Gandy J, Vollmer G. A review of the endocrine activity of parabens and implications for potential risks to human health. Crit Rev Toxicol. 2005 Jun;35(5):435-58. Review. PubMed PMID: 16097138.

(6)    Mosquim V, Martines Souza B, Foratori Junior GA, Wang L, Magalhães AC. The abrasive effect of commercial whitening toothpastes on eroded enamel. Am J Dent. 2017 Jun;30(3):142-146. PubMed PMID: 29178759.

(9): 92–97. doi: 0.2174/1874364101509010092 PMCID: PMC4378071