Kaj je parodontalna bolezen?

Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv. Če je vneta samo dlesen, to imenujemo gingivitis, ko pa se vnetje razširi na obzobna tkiva (dlesni in kosti) to imenujemo parodontitis.

Večina ljudi, ki ima parodontalno bolezen, se tega ne zaveda, saj je v zgodnji fazi bolezen zelo redko boleča. V tem času nastajajo obzobni, parodontalni žepi, ki napredujejo v krvaveče, otekle in gnojne dlesni.

Glavni vzrok za parodontalno bolezen je nalaganje zobnih oblog na zobe. Gre za lepljiv biofilm, sestavljen iz hrane in bakterij, ki se neprestano tvori na naših zobeh. Dobra higiena ustne votline, ki obsega natančno ščetkanje, nitkanje, uporabo medzobnih ščetk in ustnih vod je namenjena preprečevanju nastanka zobnih oblog. Če jih ne uspemo celovito odstraniti v dveh dneh mehke obloge otrdijo, kar imenujemo zobni kamen. Bakterije, ki so v zobnih oblogah in zobnih žepih pri presnovi sladkorjev izločajo kislino, ta pa razstaplja zobno sklenino in zaradi vnetnega in imunskega odziva telesa povzroča vnetja in v nadaljevanju propad obzobnih tkiv. Poškodujejo se koreninski cement, pozobnice in čeljustne kosti, kar lahko privede do izgube zoba.

Ali imate slabe gene?

Ljudje pogosto pripisujejo nastanek parodontalne bolezni njihovim “slabim genom”, ker so tudi starši in njihovi stari starši imeli “slabe zobe”.  Takšno mišljenje je zmotno. Genetika sicer ima vpliv na stanje ustnega zdravja, vendar nikakor ni glavni vzrok za pojav kronične parodontalne bolezni pri odraslih.

Nekateri ljudje verjamejo, da zobje izpadejo zaradi staranja, kar pa tudi ne drži. Zobe lahko ohranimo do pozne starosti, če za njih pravilno skrbimo.

Zato je ozaveščanje prebivalstva o pravilnem in rednem ščetkanju, uporabi zobne nitke, preventivnih zdravniških pregledih in profesionalno odstranjevanje zobnih oblog pri zobozdravniku ključnega pomena pri preprečevanju nastanka in zmanjševanju vnetij obzobnih tkiv.

Kakšni so znaki parodontalne bolezni?

• Boleče, otečene in rdeče dlesni. Dlesni niso zdravo rožnate barve, ampak živo rdeče ali pomodrele.
• Krvavitev dlesni. Lahko se pojavi med ščetkanjem, nitkanjem, prehranjevanjem ali spontano.
• Občutljivi zobje in boleče dlesni. Med ščetkanjem in prehranjevanjem kisle, mrzle, sladke hrane zobje skelijo.
• Slab zadah. Posedica bakterijskih vnetij je slab zadah. Tudi zobna nitka ali medzobna ščetka imata lahko neprijeten vonj.
• Obzobni žepi. Ti žepi se nahajajo tik ob zobeh, v njih se nahajajo zobne obloge in bakterije.
• Umik dlesni. Tkivo, ki obdaja zobe se umika in izpostavlja večjo površino zoba.
• Gnojenje dlesni. Gnojni izcedek lahko priteče ob zobeh ali direktno iz dlesni.
• Podaljšani zobje. Zobje postanejo optično daljši zaradi umika dlesni po tem, ko se kost v kateri so zobje raztaplja.
• Majavi zobje. Če parodontalne bolezni ne zdravimo, lahko sčasoma pride do izgube nezdravega zoba in tudi izgube ostalih popolnoma zdravih zob.
• Kronične bolezni brez jasnega vzroka. Parodontalna bolezen lahko povzroči tudi druge bolezni.

Kakšne so posledice parodontalne bolezni?

Posledica napredovane parodontalne bolezni so poškodbe obzobnih tkiv, topljenje kosti in majavost zob, med zobmi se pojavijo neestetski črni prostori, bakterijska vnetja pa povzročajo neprijeten zadah. Če parodontalne bolezni ne zdravimo, lahko ta napreduje in povzroči izgubo enega ali večih zob.

Bakterije pa ne povzročajo škodo samo v ustih, njihovi strupi prodrejo v krvni obtok in okužijo naše telo, kar lahko oslabi imunski system in poveča tveganje za srčni napad, bolezni pljuč, niža porodno težo novorojenčkov, povzroči prezgodnje rojstvo,...

Kako preprečiti nastanek parodontalne bolezni?

1. Redno ščetkanje zob in dlesni z mehko ščetko vsaj dvakrat dnevno, v smeri od dlesni na zob.
2. Za čiščenje medzobnih prostorov je obvezna uporaba nitke ali medzobne ščetke.
3. Priporoča se uporaba električnih zobnih ščetk, s katerimi je enostavneje odstraniti zobne obloge.
4. Redni pregledi pri zobozdravniku najmanj dvakrat letno.
5. Zdrava hrana z veliko količino vitaminov.
6. Prenehajte s kajenjem.

Kdo je kandidat za razvoj parodontalne bolezni?

Ljudje s slabšo ustno higieno in rizične skupine, katerim se parodontalna bolezen razvija hitreje. To so diabetiki, srčni bolniki, nosečnice, osebe z cerebrovaskularnimi obolenji, invalidi, osebe s slabim imunskim sistemom, ljudje z zobnim aparatom ali protetičnimi nadomestki, kadilci, osebe, ki jemljejo določena zdravila, ljudje s suhimi usti, ljudje z bulimijo, bolniki z že diagnosticirano parodontalno boleznijo, itd.

K razvoju in poslabšanju parodontalne bolezni pripomore tudi stress in hormonske spremembe.

Kako poteka zdravljenje parodontalne bolezni?

Zdravljenje parodontalne bolezni se začne s spremembo ustne higiene. Brez dobre vsakodnevne ustne higiene zdravljenje parodontalne bolezni ne bo uspešno.

Zobozdravnik ali ustni higienik najprej odstranita mehke in trde zobne obloge z luščenjem in glajenjem korenin. Sledi ponoven zobozdravstveni pregled. Če so vnetja ponovno prisotna, je lahko potrebna kirurška odstranitev obzobnih žepov s čimer se ustvarijo boljši pogoji za dobro izvajanje ustne higiene. Včasih je potrebno tudi zdravljenje v kombinaciji z antibiotiki. 

Po zdravniških posegih sledi faza vzdrževanja stanja ustne higiene, ki mora postati vseživljenjska. Sledijo nadaljni redni obiski pri zobozdravniku.

Zdravljenje obolelih dlesni je učinkovitejše, če je bolezen odkrita v zgodnji fazi.

Kaj lahko storite sami?

1. Prehrana
   Prehrana je pomemben vidik zdravja ust. Nekatera živila, predvsem sladkarije, povzročajo kislino, ki napada zobno sklenino, kar povzroča poškodbe ali uničenje zob. Zdrava prehrana z nizko vsebnostjo sladkorja pomaga zmanjšati zobno gnilobo.
2. Ščetkanje
   Izjemno pomembno je, da si zelo natančno umivamo zobe, 2 do 3 minute, vsaj dvakrat na dan, najbolje po obrokih in zvečer pred spanjem. Na koncu čiščenja zob priporočamo da očistite tudi jezik, s primernim strgalom v smeri od zadaj naprej.
    
3. Zobna pasta
   Nove formulacije zobnih past na trgu omogočajo da izberemo zobno pasto z želenimi sestavinami. V primeru parodontalnih težav so primerne nizkoabrazivne zobne paste, še posebej s hidroksiapatitom, ki pomaga obnoviti, remineralizirati sklenino.
    
4. Zobna nitka
   Zobna nitka učinkovito odstranjuje bakterijske zobne obloge v medzobnih prostorih in pod dlesnimi, kjer ščetkanje ni učinkovito. Zobno nitko je potrebno uporabljati previdno in nežno in zaobjeti vsak del zoba.
    
5. Ustna voda
   Samo ščetkanje zob za popolno ustno higieno ni dovolj. Pomembno je, da se očisti celotna ustna votlina.
    
6. Redno obiskujte vašega zobozdravnika
   Obiskujte vašega zobozdravnika preventivnodvakrat letno, ne le kadar je to nujno potrebno. Zobno gnilobo ali težave z dlesnimi lahko diagnosticirate že v zgodnji fazi, s čimer se izognete kasnejšim resnejšim in neprijetnim zdravstvenim posegom.
    

Vsak zob je edinstven in nezameljiv. Zobje so dragocenost, katerim moramo posvečati posebno pozornost vse življenje. Slediti moramo nasvetom našega zobozdravnika, sprejeti nekaj zelo preprostih vsakodnevnih navad in uporabljati izdelke za ustno higieno visoke kakovosti.